
Srečanje premierjev Slovenije in Hrvaške, ki sta podpisala dogovor o obnovi mostov na meji, so zaznamovali pogovori o zviševanju obrambnih izdatkov. Robert Golob in Andrej Plenković pozdravljata fleksibilnost, ki so jo dosegli pri definiciji obrambnih izdatkov. Ob tem sta izrazila zaskrbljenost glede varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu, na sestanku pa sta se pogovarjala tudi o projektu NEK 2.
Premier Robert Golob se je v Vinici srečal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Predsednika vlad sta tam podpisala sporazum o graditvi, upravljanju in vzdrževanju obstoječih premostitvenih objektov na državni meji.
Sporazum zajema 23 mostov na slovensko-hrvaški meji, ki so potrebni prenove in dograditve. Sporazum bo omogočil njihovo obnovo ter prispeval k izboljšanju kakovosti življenja ljudi na obeh straneh meje in krepitvi prometne varnosti. Premier Golob je ob tem dejal, da je dokument namenjen točno temu, da meja ne razdvaja, ampak povezuje. Plenković je podpisan sporazum ocenil kot dobrega.
Pred podpisom sta se predsednika vlade sestala na gradu Vinica, kjer sta po Golobovih besedah izmenjala stališča pred prihajajočim vrhom Nata. "Oba pozdravljava fleksibilnost, ki je bila dosežena pri definiciji obrambnih izdatkov, tako lahko vsaka država na svoj način prispeva k varnosti in obrambni sposobnosti zavezništva," je dejal premier.
Na vrhu v Haagu naj bi se članice zavezništva dogovorile za zvišanje teh izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035. Države bi morale 3,5 odstotka BDP nameniti za naložbe neposredno v obrambo, še 1,5 odstotka BDP pa za naložbe, povezane z njo.

Plenković je na novinarski konferenci poudaril, da Hrvaška podpira višje izdatke za obrambo. Že zdaj za to namenja več kot dva odstotka BDP, od tega 30 odstotkov za modernizacijo in nove ambicije, ki jih bodo definirali na vrhu. Pri tem je ocenil, da je glede na rast hrvaškega gospodarstva in investicije v hrvaško vojsko, realno, da Hrvaška do leta 2035 doseže tudi te cilje.
Golob in Plenković zaskrbljena nad dogajanjem na Bližnjem vzhodu
Premierja sta na novinarski konferenci tudi izrazila zaskrbljenost glede varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu, ki sicer niso bile tema njunih pogovorov. Vpletene strani sta pozvala, naj se vzdržijo stopnjevanja napetosti.
Hrvaški premier je dejal, da ima lahko stopnjevanje napetosti za posledico zvišanje cen energentov in okrepljene neregularne migracije v smeri EU. "Za nas je edina opcija v resnici mir, eskalacija na žalost običajno ne pripelje do miru," pa je v imenu slovenske vlade poudaril Golob. Ob tem je bil kritičen do izraelske vlade, ker so se razmere na območju Gaze izrazito poslabšale.
Glede vloge Evrope pri umiritvi razmer pa bi si Golob želel, da bi Evropa prepoznala, kaj lahko sama izpelje in se ne bi ukvarjala, s tistim, kjer ne more izpeljati konkretnih korakov. "Na ta način tudi pričakujemo, da bo potekala razprava o pridružitvenem sporazumu med Izraelom in Evropsko unijo in da bomo resno opravili razpravo glede izpolnjevanja oziroma neizpolnjevanja 2. člena pridružitvenega sporazuma," je dejal.
Golob je predsednika na gradu Vincia obvestil o aktivnostih glede priprav na odločitev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Pri tem je dejal, da sta državi zainteresirani za sodelovanje pri tem. Plenković je poudaril, da Hrvaška razume ambicije Slovenije in načrte, ki se nanašajo na gradnjo Jek 2. Hrvaško stališče je po njegovih besedah znano že od začetka, to je, da je zainteresirana za nadaljevanje sodelovanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje